Sinteza amfetaminov z amalgamom živega srebra in tudi uporaba teh snovi sta povezani s tveganjem kopičenja živega srebra v telesu. Elementarno živo srebro je strupeno za centralni in periferni živčni sistem. Vdihavanje živosrebrovih hlapov lahko škodljivo vpliva na živčni, prebavni in imunski sistem, pljuča in ledvice ter lahko povzroči smrt. Anorganske soli živega srebra jedko delujejo na kožo, oči in prebavila, ob zaužitju pa lahko povzročijo zastrupitev ledvic. Po vdihavanju, zaužitju ali stiku s kožo z različnimi spojinami živega srebra lahko pride do nevroloških in vedenjskih motenj. Simptomi vključujejo tresenje, nespečnost, izgubo spomina, živčno-mišične motnje, glavobole ter kognitivne in motorične motnje.
Za ugotavljanje onesnaženosti telesa z živim srebrom obstajajo posebni laboratorijski testi za naslednje biološke vzorce. Za oceno zastrupitve z metilnim živim srebrom se priporoča polna kri. Urin je priporočljiv material za oceno izpostavljenosti anorganskemu živemu srebru. Lasje se uporabljajo za retrospektivno oceno učinkov živega srebra na telo v daljšem preteklem obdobju. V nasprotju s splošnim prepričanjem nobena od obstoječih metod odkrivanja živega srebra v telesu (kri, urin, lasje) ne more neposredno odgovoriti na vprašanje: "Kakšna je trenutna količina odloženega živega srebra v mojem telesu?" Kri in urin bosta pokazala prisotnost živega srebra, ki je "v gibanju" in v procesu umika iz telesa, kar bo kazalo le na nedavno zastrupitev. Zastrupitve, ki so se zgodile pred časom, v teh analizah ne bodo vidne, saj se neizločeno živo srebro v človeškem telesu odlaga v najmanj "gibljiva" tkiva - kosti in maščobe. Sama po sebi absolutna vrednost vsebnosti živega srebra v analizi las ni povsem reprezentativna.
V vsakem primeru pri delu z živim srebrom in njegovimi solmi priporočam izvedbo postopkov za njegovo odstranitev.
Chelacija (včasih lahko najdemo tudi izraz "kelat") je kemijska reakcija, pri kateri se organska spojina določene vrste, ki jo imenujemo kelatno sredstvo ali kelat, poveže s kovinskim ionom tako, da tvori koordinatno vez z enim ali dvema atomoma organske spojine. Ta proces je pravzaprav "vezava" kelatov z ioni težkih kovin (na primer živega srebra), vsaka molekula kelata (iz lat. chela - krempelj) s svojimi "kremplji" ujame odkrite ione težke kovine in z njimi sledi skozi sisteme za odstranjevanje toksinov iz telesa toliko časa, kolikor traja proces razpada kelata. To je temeljnega pomena in številni obstoječi protokoli tega dejavnika ne upoštevajo - dejavnika, da ima vsak posamezen kelat določeno število ur delovanja, po katerih snop z ionom kovine razpade, ta sproščeni ion pa se ponovno mobilizira in ponovno vsrka v nova tkiva, vključno z možgani, kar povzroči ponovno zastrupitev. Ta pojav imenujemo "prerazporeditev", ki je nevarna, saj se živo srebro, ki se je prej odložilo v maščobnih tkivih ali kosteh, ponovno pojavi v krvi in limfi, kar pomeni, da se prenese v nova tkiva in tvori nove poškodbe. Ob upoštevanju dejavnika časa razpada vsakega posameznega kelata se to ne zgodi, saj je urnik jemanja kelatov izračunan tako, da zagotavlja potreben neprekinjen dotok kelatov za vsako sejo, tako da "vezane" kovine dosežejo cilj in zapustijo telo z urinom, blatom ali žolčem ter ne ostanejo v "prostem plovu".
Peroralna kelatizacija pomeni, kot že ime pove, uporabo kelatov skozi prebavila v obliki kapsul, tablet ali prahu, raztopljenega v tekočini.
V pogojih optimalnega zdravja človeško telo uporablja lastne zaloge glutationa za razstrupljanje in odstranjevanje majhnih količin živega srebra, ki v telo vstopajo po "naravni" poti (ribe in drugi izdelki, ki vsebujejo metil-živo srebro). Ob najmanjši motnji v procesih razstrupljanja v telesu (ki jo povzroči povečana obremenitev telesa v obliki bolezni, strupenih snovi ali stresa) pa ta mehanizem preneha učinkovito delovati, kar sčasoma privede do kopičenja toksinov in spremljajočih patologij. Živo srebro v našem telesu ima kumulativni učinek, saj se z naravnimi telesnimi mehanizmi ne izloča zlahka, zlasti ne v možganskem tkivu. Živo srebro je edina težka kovina, katere ioni lahko prehajajo krvno-možgansko pregrado, zato je živo srebro še posebej nevarno za osrednji živčni sistem in možgane ter povzroča nevrološke patologije.
V zvezi s tem je pravilna tehnika kelacije po oralni poti nepogrešljiv način za odstranjevanje nakopičenih težkih kovin iz telesa, kar korenito vpliva na stanje in delovanje vseh organov v našem telesu. Kovinski ioni, "vezani" v procesu kelatiranja, se izločijo z ledvicami (urin) in/ali prebavili (žolčni trakt jeter + blato).
"Pravi" kelati se določijo po prisotnosti dveh tiolnih skupin v njih. Številni zdravniki za odstranjevanje kovin iz telesa prakticirajo uporabo organskih snovi, kot so klorela, cistein, glutation itd. vendar te snovi niso "pravi" kelati v kemijskem pomenu besede, saj ne vsebujejo 2 ali več "vezavnih" (ditiolnih) skupin. Nasprotno, vsebujejo le eno tiolno skupino, kar pomeni, da je njihova sposobnost "vezave" kovinskih ionov nepopolna in v resnici te ione preprosto "izločijo" z njihove trenutne lokacije v tkivih, vendar teh ionov ne prenašajo naprej, dokler jih popolnoma ne izločijo iz telesa, kar povzroči zgoraj opisano "prerazporeditev".
Protokol oralne heliatizacije je priznana, avtoritativna metoda za odpravljanje zastrupitve z živim srebrom. Dr. E. Cutler je doktor kemijskih znanosti, ki je sam trpel zaradi zastrupitve z živim srebrom in se je šele z razvojem lastne metode razstrupljanja lahko varno spopadel s to težavo, pri čemer je v ospredje postavil preverjeno urno shemo oralnega dajanja kelatov v majhnih odmerkih, ki upošteva čas razgradnje teh zdravil.
Bistvo protokola je peroralno dajanje majhnih odmerkov kelatov z enakimi presledki (podnevi in ponoči) v vsakem "krogu" - v povprečju 72 ur (vendar ne manj kot 64!), to je 3 dni. Tak urnik pomaga VARNO odstraniti živo srebro in/ali druge kovine iz telesa, ker se raven kelatov v krvi med krogom vzdržuje konstantna in minimalno zadostna - to omogoča ne le vezavo kovinskih ionov in njihovo vračanje v mobilno stanje, temveč tudi njihovo končno odstranitev po detoksifikacijskih poteh. Ta pomembna obdobja razgradnje kelatov so 4 ure za DMSA, 3 ure za ALA in 8 ur za DMPS (pozneje bo omenjeno, da morajo nekateri ljudje v primeru pospešenega presnovnega delovanja te intervale skrajšati za 30-45 minut).
ALA - alfa lipoična kislina;
DMSA - dimerkaptozukcinska kislina;
DMPS - dimekaptopropan sulfonska kislina;
EDTA - etilendiamintetraocetna kislina.
DMSA in DMPS odstranjujeta živo srebro, ki ga vsebuje telo, zato ju lahko uporabimo razmeroma kmalu po odstranitvi vira zastrupitve. ALA odstranjuje živo srebro iz možganskega tkiva in notranjih organov, saj je edini kelat, ki prehaja hematoencefalično pregrado. Pomembno je razumeti, da lahko ALA hkrati odstranjuje živo srebro iz možganov in ga tja prenaša v procesu redistribucije, zato bo nepravilna uporaba tega kelata (neredni sprejemi v predolgih časovnih presledkih in v velikih odmerkih, torej brez upoštevanja razpolovne dobe snovi) povzročila vdor živosrebrovih ionov v možgane. ALA in DMSA imata sinergistični učinek (dopolnjujeta se), zato ju je priporočljivo uporabljati skupaj. DMSA tudi zmanjšuje možne neželene učinke ALA.
DMSA ne prehaja krvno-možganske pregrade v klinično pomembnih količinah in odstranjuje le živo srebro zunaj celic. Razpolovna doba DMSA je 4 ure. DMSA se priporoča kot začetni kelat, da se zmanjša skupna raven živega srebra v krvi in telesu, preden se začne odstranjevanje živega srebra iz možganov z ALA, katerega uvedba v začetnih fazah helacije ni priporočljiva prezgodaj. Mnogi morajo začeti z zelo majhnimi odmerki DMSA in se jih držati kar nekaj časa, da se prepričajo, da se telo pravilno spopada s funkcijo razstrupljanja. Šele nato lahko v istem krogu povečate odmerek kelatov in mu dodate ALA. To začetno obdobje nizkih odmerkov pri nekaterih traja tudi do enega leta, v nekaterih primerih pa reakcija telesa na poznejše dodajanje kelata ALA protokolu pomeni, da ga sploh ne bo mogoče uporabljati.
Priporočljivo je, da pred povečanjem odmerka ali dodajanjem zdravila ALA opravite vsaj 3-4 kroge z DMSA v majhnih odmerkih. Ker je vsak kelat dodan posebej, ne bo težko ugotoviti vzroka morebitnih neželenih učinkov, ki so se pojavili. DMSA ne vsebuje sulfatov, njegova molekula temelji na jantarni kislini. DMSA je sintetično zdravilo, medtem ko je ALA organska snov, ki obstaja v našem telesu in v naravi. Oba kelata sproščata in vežeta težke kovine iz tkiv, kar pomeni, da je treba za podporo procesov razstrupljanja jemati velike odmerke antioksidantov. DMSA ublaži stranske učinke ALA, zlasti pri tistih, pri katerih je zastrupitev z živim srebrom bolj prizadela možgansko tkivo kot telo. Vsak kelat na začetku poslabša obstoječe simptome, zato je treba začeti z zelo majhnimi odmerki in skrbno opazovati morebitne spremembe v vašem stanju.
Odrasli lahko začnete z odmerkom 12,5 mg in ga po nekaj krogih postopoma povečujete. Nekateri menijo, da jim DMSA povzroča alergijsko reakcijo, vendar je v resnici težava bodisi v napačnem (prevelikem) odmerku bodisi v napačnem urniku kelacije. Če se pri odmerku 12,5 mg pojavijo neželeni učinki, lahko odmerek zmanjšate na 5 mg. Vendar obstaja možnost, da se vaše telo ne glede na odmerek ne bo dobro odzvalo na ta določen kelat. Pri tem ne smemo pozabiti, da se DMSA iz telesa izloča skozi ledvice, zato mora ta kanal razstrupljanja delovati učinkovito in biti podprt z ustreznimi vitamini in prehranskimi dopolnili.
ALA je alfa lipoična kislina (organska spojina). ALA je najpomembnejše od vseh zdravil, ki so potrebna za uspešno kelacijo. Kot smo že omenili, ALA veže živo srebro (in tudi arzen), tako znotraj kot zunaj celic, v telesu in v možganih. DMSA in DMPS sta sekundarna kelata, ki pomagata ublažiti stranske učinke sproščenega živega srebra v krvi in pospešujeta izločanje strupene snovi skozi zunajtelesno sečnico. ALA je disulfid, ki se raztaplja tako v vodi kot v lipoidnih spojinah (maščobah), zaradi česar ima sposobnost prehajanja krvno-možganske pregrade ter odstranjuje živo srebro iz možganov in organov. To je edini kelat, ki se lahko uporablja samostojno in uspešno odstrani vse živo srebro iz telesa. Razpolovna doba ALA je tri ure.
Pri odraslih je priporočljivo, da začnejo s kelatiranjem z ALA z majhnimi odmerki 12,5 mg, da čim bolj zmanjšajo obremenitev telesa, ter da uvedejo njegovo uporabo po 2-3 mesecih kelatiranja z DMSA. ALA ima lahko neželene učinke pri ljudeh z visoko stopnjo zastrupitve in v teh primerih je treba odmerek zmanjšati na 6,25 mg ali manj. Največji dnevni odmerek ALA je približno 1200 mg skupaj v 24 urah, vendar je ta meja povezana z izjemno veliko obremenitvijo telesa in jo je mogoče doseči le z dolgotrajnim in postopnim povečevanjem odmerka. Pri mnogih je za to potrebno več let. Višji odmerki sicer v dobrem smislu prinašajo radikalnejše rezultate, vendar varnostni vidiki narekujejo potrebo po zelo postopnem prehajanju iz kroga v krog.
Za razliko od DMSA ALA ne prenašajo dobro vsi, saj se s pomočjo tega kelata mobilizira živo srebro, ki se odlaga v možganskem tkivu, in znotrajcelične depozite. Zato je težko pričakovati popolnoma asimptomatski proces kelatiranja z ALA, zlasti prvi dan po koncu kroga, ko se nadaljuje šibek proces notranje redistribucije živega srebra. Najpogostejši neželeni učinek je povečana utrujenost. Če simptomi razstrupljanja postanejo preveč neprijetni, je v naslednjih krogih smiselno zmanjšati odmerek.
DMPS se uporablja za kelatiranje živega srebra, iz telesa pa odstranjuje tudi arzen. Prav tako kot DMSA odstranjuje živo srebro, ki se nahaja v medceličnem prostoru, po vsem telesu, razen v sistemih, zaščitenih s krvno-možgansko pregrado (možgani, organi). Razpolovna doba je 6-8 ur, odvisno od hitrosti presnove posameznika. DMPS je močan kelat, ki je uporaben zlasti v obdobjih akutne zastrupitve. To je sintetična spojina, ustvarjena v laboratoriju. Če se uporablja v napačnih časovnih presledkih in v prevelikih odmerkih, se preveč živega srebra "vrže" na jetra in ledvice, kar povzroči poškodbe teh organov, zlasti če na začetku ne delujejo 100-odstotno. Kot smo že poudarili, DMPS ali katerega koli drugega kelata nikoli ne smete jemati intravenozno. Vendar pa je to zdravilo, če ga jemljete peroralno in v pravih odmerkih, zelo učinkovito, zlasti za tiste, ki iz nekega razloga ne morejo jemati DMSA in ALA.
Večina jih v bistvu shaja brez DMPS in uporablja le DMSA in ALA. Če pa DMSA ni mogoče jemati, lahko DMPS jemljete v pogostih in majhnih odmerkih, nato pa dodate ALA.
ORALNA CELACIJA MERKURJA: POSTOPEK Kratek opis postopka oralne kelacije po načelih protokola Andrew Cutler, dr.
1. Prvi krog kelacije lahko začnete z 12,5 mg DMSA. Vzemite 12,5 mg vsake 4 ure, vključno z nočnim prebujanjem !!!! Če z odmerkom zamudite eno uro - krog prekinite in počakajte tri dni, preden ga začnete znova. Raven kelata v krvi se od jemanja zadnjega odmerka preveč zniža, kar povzroči veliko prerazporeditev živega srebra. Če se pojavijo neželeni učinki, jih morate spremljati in, če je učinek premočan - prekinite, počakajte nekaj dni in začnite z manjšim odmerkom, na primer 10 mg ali 6 mg. Po drugi strani pa lahko v primeru močnih neželenih učinkov (najpogostejša je očitna utrujenost) povečate pogostost odmerjanja, na primer namesto 4x vzamete odmerek vsake 3 ure. Nekateri ljudje hitreje absorbirajo kelate (pospešena presnova) in morajo zdravilo jemati pogosteje, da se izognejo padcu ravni kelata v krvi.
2. Prepričajte se, da ste preučili morebitne težave pri delovanju nadledvičnih žlez in ščitnice, ki se pogosto pokažejo v zgodnji fazi zdravljenja s kelati. Njihov pojav je najbolje preprečiti še pred začetkom izvajanja kelacije z začetkom ustrezne podpore.
3. Za krog se šteje jemanje kelata 3 dni in 3-4 dni brez njega, v prihodnje lahko število dni jemanja kelata povečate, takoj ko pridobite potrebne izkušnje in se pri tem postopku počutite udobno. Običajni urnik za jemanje kelata DMSA je naslednji: 7.00-11.00-15.00 - 19.00-11.00 in 3.00 ure zjutraj.
4. Če po začetku kroga ni stranskih učinkov ali so stranski učinki sprejemljivi, počakajte tri ali štiri dni, preden začnete 2. krog DMSA 12,5 mg.
5. Če ni stranskih učinkov ali so stranski učinki sprejemljivi, izvedite še en krog odmerjanja zdravila DMSA 12,5 mg.
6. Po uspešnih prvih dveh krogih lahko nadaljujete še nekaj krogov DMSA s trenutnim odmerkom in nato odmerek počasi povečujete. Najbolje je opraviti 3-4 kroge določenega odmerka, preden ga povečate. Povečanje odmerka ne sme biti večje od 50 % trenutnega odmerka. Na primer, odmerka ne podvojite, saj je skok z 12,5 mg na 25 mg prevelik. To postopno povečevanje odmerka je zelo priporočljivo pred dodajanjem ALA. DMSA bo zmanjšal skupno količino medceličnega živega srebra v telesu, kar je optimalno, preden ga začnete odstranjevati iz možganov in notranjih organov z ALA.
7. Ne pozabite, da lahko z jemanjem zdravila ALA začnete šele tri mesece po odpravi stika z živim srebrom. V primeru stika z živim srebrom je helacija z DMSA mogoča le, dokler ne pretečejo trije meseci.
8. Ko ste pripravljeni povečati odmerek DMSA, ga povečajte na 17,5 mg za 4 kroge in preverite, kako se počutite pri tem večjem odmerku. Če se pri večjem odmerku ne počutite dobro, poiščite manjši odmerek, ki vam ustreza, in ga jemljite dlje časa.
9. Ko ste opravili 3-4 kroge DMSA po 25 mg in niste opazili nobenih pomembnih stranskih učinkov, poskusite vsakemu odmerku DMSA dodati ALA 12,5 mg. Za zdaj bo treba spremeniti urnik helacije, tako da boste DMSA skupaj z ALA jemali vsake 3 ure, vključno z zbujanjem ponoči, da upoštevate razpolovni čas ALA. Možno je, da kombinacije ALA/DMSA ponoči ne jemljete vsake 3, temveč 4 ure zaradi daljšega spanja, vendar se bo treba čez dan vrniti k jemanju kombinacije kelatov vsake 3 ure. Če z odmerkom zamudite eno uro - kot je bilo že navedeno, krog prekinite in počakajte tri dni, da začnete znova. Pozorni bodite na stranske učinkeб zlasti po dodajanju ALA, če so premočni - krog prekinite in v naslednjem zmanjšajte odmerek. Če imate zelo močne stranske učinke, boste morda morali opraviti več krogov samo z DMSA, da bi iz celic odstranili živo srebro, ki ga je odstranila ALA.
10. Pri skupni uporabi ALA in DMSA lahko prvi dan ali prvih nekaj odmerkov začnete samo z DMSA, nato pa 3 polne dni dodajate ALA. Po koncu tridnevnega kroga ALA nadaljujte samo z DMSA. S tem se zmanjšajo neželeni učinki zdravila ALA. POMEMBNO: Dodajanje ALA je pri nekaterih ljudeh z akutno zastrupitvijo z živim srebrom težavno, saj se živo srebro začne premikati iz možganov v notranje organe. ALA običajno povzroči več stranskih učinkov dan po prenehanju obhoda. Morda boste morali veliko dlje časa preživeti na kroženju s SAMO DMSA ali zmanjšati odmerek ALA - na primer 3 mg.
11. Nadaljujte s 25 mg zdravila DMSA in 12,5 mg zdravila ALA za 3-4 kroge ali dlje. Nato povečajte odmerke DMSA oziroma ALA. Priporočljivo je povečati odmerek samo enega kelata naenkrat, da boste vedeli, kateri kelat povzroča težave, če se pojavijo. Na primer, povečajte odmerek DMSA na 30 mg in ALA na 12,5 mg ali pa povečajte odmerek DMSA na 25 mg in ALA na 17,5 mg.
12. Na splošno je najbolje, da nekaj časa uporabljate varne odmerke, preden jih povečate. Ko najdete takšnega, ki ne povzroča hudih neželenih učinkov, ga jemljite dlje časa. Če se pojavijo težave, se vrnite k prejšnjemu nadzorovanemu odmerku in se ga držite še nekaj krogov. Med rundo ali po njej bi se morali počutiti nekoliko bolje. Če se ne počutite bolje, morate odmerek zmanjšati.
13. Sčasoma boste lahko povečali število krožnih dni, če/ko se neželeni učinki stabilizirajo, zlasti če se med krožnimi krogi počutite dobro. To je priporočljivo šele potem, ko ste pridobili nekaj izkušenj s protokolom oralne kelacije, in le pri ločeni uporabi DMSA ali DMPS. Ni priporočljivo jemati ALA dlje kot 3 dni. Prekinitev po poljubno dolgem krogu ne sme biti krajša od samega kroga. Običajno je priporočljivo, da krogi ne trajajo več kot 2 tedna, vendar večina tako ali tako ne more izvajati predolgih krogov zaradi pomanjkanja spanja zaradi njegove prekinitve.
14. Če se med rundami počutite veliko bolje, lahko rundo podaljšate še za nekaj dni in preverite, kako se počutite. Dolgi krogi odstranijo več živega srebra in povzročijo manjšo prerazporeditev živega srebra. Opozarjamo vas, da so daljši obhodi priporočljivi le za tiste, ki se med obhodom počutijo bistveno bolje. Tisti, ki med rundo doživijo pomembne neželene učinke, naj si vzamejo premor za toliko časa, kolikor je trajala runda. Če se med rundo z DMSA v tem podaljšanem času počutite veliko bolje, vendar morate zaradi pomanjkanja spanja itd. prekiniti, morate počakati enako dolgo, preden začnete znova. Večina ljudi ne more opraviti daljšega kroga. To še posebej velja, ko dodate zdravilo ALA in odmerjanje vsake 3 ure ali več. Z DMPS, ki ga jemljete vsakih 8 ur (zaradi daljše razpolovne dobe), pa je mogoče izvajati daljše kroge ali celo neprekinjene, saj se vam sredi noči ne bo treba zbujati za jemanje odmerkov.
15. ALA med obhodi izloča manj bakra, kar na dolgi rok povzroča težave (zlasti pri ljudeh, ki imajo zastrupitev z bakrom), zato so dnevi med obhodi zelo pomembni za večino, da zagotovite ravnovesje svojega telesa.
16. Oralno kelatiranje je treba nadaljevati še 6-12 mesecev PO tem, ko menite, da ste si opomogli. Nekateri potrebujejo obdobje 3-5 let. Kot pravi Dr. Cutler: "Cheliru, cheliru in še nekaj več." Da je bila vaša zastrupitev z živim srebrom uspešno ozdravljena, boste spoznali, ko boste lahko brez bolečin jemali visoke odmerke kelatov (npr. 200 mg) brez stranskih učinkov. A tudi v tem primeru je priporočljivo počakati nekaj mesecev in narediti še 1-2 kroga manjšega odmerka, da se prepričate o tem.
POMNITE: prehitro/nepričakovano povečanje odmerka je eden najpogostejših "načinov" za težave s tem protokolom. Chelacija je počasen proces, ne smete ga pospeševati hitreje, kot lahko vaše telo prenese obremenitev.
VITAMINI, MINERALI IN PREHRANSKA DOPOLNILA MED KELACIJO.
Popoln povzetek vseh bistvenih vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje med kelacijo živega srebra, je naveden v knjigi Dr. Cutlerja - Amalgamska bolezen, diagnostika in zdravljenje.
- KOMPLEKS VITAMINA B (prava oblika) - Pomembno je, da ga jemljete redno, da ohranite potrebno raven v krvi.
- VITAMIN C - Najprimernejša oblika je naravna oblika vitamina C in ne askorbinska kislina.
- VITAMIN E - To je vitamin, ki je topen v maščobah, zato je zelo pomemben. Vitamin E je najmočnejši antioksidant in skupaj z vitaminom C nadomešča oksidacijski učinek živega srebra na celice.
- MAGNIJ - jemljite ga v visoko absorpcijskih oblikah, kot so citrat, malat ali glicinat, pa tudi orotat ali proteinski kelat. Tisti, ki imajo pomanjkanje nadledvičnih žlez, naj se izogibajo uporabi oblike magnezijevega oksida, saj ta oblika zmanjšuje kislost želodca. Magnezij je eden od vitaminov, ki ga ljudje, ki trpijo zaradi zastrupitve s težkimi kovinami, potrebujejo v precej velikih odmerkih. Jemljete ga lahko tudi v obliki žveplove kisline magnezija farmakološke kategorije (magnezijev sulfat, farmacevtske soli Epsom). POMEMBNO: Magnezijevega sulfata ni priporočljivo jemati v kombinaciji s kalcijem v kakršni koli obliki, saj to vodi v nastanek neprebavljive sekundarne snovi.
- CINK - jemljite v enakomernih odmerkih v rednih časovnih presledkih (še posebej pomembno za ljudi s povišanimi bakrovimi oblogami).
- RIBJE OLJE (naravno, 100-odstotno ekološko, gre za naravni vitamin D) - olje jeter trske iz farmakološke kategorije. POMEMBNO se je vnaprej prepričati, da ni občutljivosti na trsko na ravni protiteles IgG, IgE, sicer bo povzročilo škodo na prebavilih in odpornosti. To pravilo velja za vsa zdravila naravnega izvora iz kategorije živil.
- VITAMIN A - 5-kratnik priporočenega dnevnega odmerka, lahko uporabite ribje olje.
- Olje iz oljnih semen - Priporočljivo je, da se uravnoteži z vnosom olja borage. Pri alergijah - laneno olje je dober antihistaminik. - Brin - podpora delovanju jeter, kapsula z vsakim od glavnih obrokov.
- Brin - podpora delovanju jeter, kapsula z vsakim od glavnih obrokov.
- SULFATI - zelo dobro je vsakodnevno jemanje kopeli z magnezijevim sulfatom (EPSOM SALT BATHIES), če to ne povzroča stranskih simptomov. Lahko jemljete tudi glukozamin v odmerku 1500 mg na dan.
- KOENCIM Q10.
- INOSITOL.
- LIZIN.
- ARGININ.
- ACETIL-L-KARNITIN.
Za ugotavljanje onesnaženosti telesa z živim srebrom obstajajo posebni laboratorijski testi za naslednje biološke vzorce. Za oceno zastrupitve z metilnim živim srebrom se priporoča polna kri. Urin je priporočljiv material za oceno izpostavljenosti anorganskemu živemu srebru. Lasje se uporabljajo za retrospektivno oceno učinkov živega srebra na telo v daljšem preteklem obdobju. V nasprotju s splošnim prepričanjem nobena od obstoječih metod odkrivanja živega srebra v telesu (kri, urin, lasje) ne more neposredno odgovoriti na vprašanje: "Kakšna je trenutna količina odloženega živega srebra v mojem telesu?" Kri in urin bosta pokazala prisotnost živega srebra, ki je "v gibanju" in v procesu umika iz telesa, kar bo kazalo le na nedavno zastrupitev. Zastrupitve, ki so se zgodile pred časom, v teh analizah ne bodo vidne, saj se neizločeno živo srebro v človeškem telesu odlaga v najmanj "gibljiva" tkiva - kosti in maščobe. Sama po sebi absolutna vrednost vsebnosti živega srebra v analizi las ni povsem reprezentativna.
V vsakem primeru pri delu z živim srebrom in njegovimi solmi priporočam izvedbo postopkov za njegovo odstranitev.
Chelacija (včasih lahko najdemo tudi izraz "kelat") je kemijska reakcija, pri kateri se organska spojina določene vrste, ki jo imenujemo kelatno sredstvo ali kelat, poveže s kovinskim ionom tako, da tvori koordinatno vez z enim ali dvema atomoma organske spojine. Ta proces je pravzaprav "vezava" kelatov z ioni težkih kovin (na primer živega srebra), vsaka molekula kelata (iz lat. chela - krempelj) s svojimi "kremplji" ujame odkrite ione težke kovine in z njimi sledi skozi sisteme za odstranjevanje toksinov iz telesa toliko časa, kolikor traja proces razpada kelata. To je temeljnega pomena in številni obstoječi protokoli tega dejavnika ne upoštevajo - dejavnika, da ima vsak posamezen kelat določeno število ur delovanja, po katerih snop z ionom kovine razpade, ta sproščeni ion pa se ponovno mobilizira in ponovno vsrka v nova tkiva, vključno z možgani, kar povzroči ponovno zastrupitev. Ta pojav imenujemo "prerazporeditev", ki je nevarna, saj se živo srebro, ki se je prej odložilo v maščobnih tkivih ali kosteh, ponovno pojavi v krvi in limfi, kar pomeni, da se prenese v nova tkiva in tvori nove poškodbe. Ob upoštevanju dejavnika časa razpada vsakega posameznega kelata se to ne zgodi, saj je urnik jemanja kelatov izračunan tako, da zagotavlja potreben neprekinjen dotok kelatov za vsako sejo, tako da "vezane" kovine dosežejo cilj in zapustijo telo z urinom, blatom ali žolčem ter ne ostanejo v "prostem plovu".
Peroralna kelatizacija pomeni, kot že ime pove, uporabo kelatov skozi prebavila v obliki kapsul, tablet ali prahu, raztopljenega v tekočini.
V pogojih optimalnega zdravja človeško telo uporablja lastne zaloge glutationa za razstrupljanje in odstranjevanje majhnih količin živega srebra, ki v telo vstopajo po "naravni" poti (ribe in drugi izdelki, ki vsebujejo metil-živo srebro). Ob najmanjši motnji v procesih razstrupljanja v telesu (ki jo povzroči povečana obremenitev telesa v obliki bolezni, strupenih snovi ali stresa) pa ta mehanizem preneha učinkovito delovati, kar sčasoma privede do kopičenja toksinov in spremljajočih patologij. Živo srebro v našem telesu ima kumulativni učinek, saj se z naravnimi telesnimi mehanizmi ne izloča zlahka, zlasti ne v možganskem tkivu. Živo srebro je edina težka kovina, katere ioni lahko prehajajo krvno-možgansko pregrado, zato je živo srebro še posebej nevarno za osrednji živčni sistem in možgane ter povzroča nevrološke patologije.
V zvezi s tem je pravilna tehnika kelacije po oralni poti nepogrešljiv način za odstranjevanje nakopičenih težkih kovin iz telesa, kar korenito vpliva na stanje in delovanje vseh organov v našem telesu. Kovinski ioni, "vezani" v procesu kelatiranja, se izločijo z ledvicami (urin) in/ali prebavili (žolčni trakt jeter + blato).
"Pravi" kelati se določijo po prisotnosti dveh tiolnih skupin v njih. Številni zdravniki za odstranjevanje kovin iz telesa prakticirajo uporabo organskih snovi, kot so klorela, cistein, glutation itd. vendar te snovi niso "pravi" kelati v kemijskem pomenu besede, saj ne vsebujejo 2 ali več "vezavnih" (ditiolnih) skupin. Nasprotno, vsebujejo le eno tiolno skupino, kar pomeni, da je njihova sposobnost "vezave" kovinskih ionov nepopolna in v resnici te ione preprosto "izločijo" z njihove trenutne lokacije v tkivih, vendar teh ionov ne prenašajo naprej, dokler jih popolnoma ne izločijo iz telesa, kar povzroči zgoraj opisano "prerazporeditev".
Protokol oralne heliatizacije je priznana, avtoritativna metoda za odpravljanje zastrupitve z živim srebrom. Dr. E. Cutler je doktor kemijskih znanosti, ki je sam trpel zaradi zastrupitve z živim srebrom in se je šele z razvojem lastne metode razstrupljanja lahko varno spopadel s to težavo, pri čemer je v ospredje postavil preverjeno urno shemo oralnega dajanja kelatov v majhnih odmerkih, ki upošteva čas razgradnje teh zdravil.
Bistvo protokola je peroralno dajanje majhnih odmerkov kelatov z enakimi presledki (podnevi in ponoči) v vsakem "krogu" - v povprečju 72 ur (vendar ne manj kot 64!), to je 3 dni. Tak urnik pomaga VARNO odstraniti živo srebro in/ali druge kovine iz telesa, ker se raven kelatov v krvi med krogom vzdržuje konstantna in minimalno zadostna - to omogoča ne le vezavo kovinskih ionov in njihovo vračanje v mobilno stanje, temveč tudi njihovo končno odstranitev po detoksifikacijskih poteh. Ta pomembna obdobja razgradnje kelatov so 4 ure za DMSA, 3 ure za ALA in 8 ur za DMPS (pozneje bo omenjeno, da morajo nekateri ljudje v primeru pospešenega presnovnega delovanja te intervale skrajšati za 30-45 minut).
ALA - alfa lipoična kislina;
DMSA - dimerkaptozukcinska kislina;
DMPS - dimekaptopropan sulfonska kislina;
EDTA - etilendiamintetraocetna kislina.
DMSA in DMPS odstranjujeta živo srebro, ki ga vsebuje telo, zato ju lahko uporabimo razmeroma kmalu po odstranitvi vira zastrupitve. ALA odstranjuje živo srebro iz možganskega tkiva in notranjih organov, saj je edini kelat, ki prehaja hematoencefalično pregrado. Pomembno je razumeti, da lahko ALA hkrati odstranjuje živo srebro iz možganov in ga tja prenaša v procesu redistribucije, zato bo nepravilna uporaba tega kelata (neredni sprejemi v predolgih časovnih presledkih in v velikih odmerkih, torej brez upoštevanja razpolovne dobe snovi) povzročila vdor živosrebrovih ionov v možgane. ALA in DMSA imata sinergistični učinek (dopolnjujeta se), zato ju je priporočljivo uporabljati skupaj. DMSA tudi zmanjšuje možne neželene učinke ALA.
DMSA ne prehaja krvno-možganske pregrade v klinično pomembnih količinah in odstranjuje le živo srebro zunaj celic. Razpolovna doba DMSA je 4 ure. DMSA se priporoča kot začetni kelat, da se zmanjša skupna raven živega srebra v krvi in telesu, preden se začne odstranjevanje živega srebra iz možganov z ALA, katerega uvedba v začetnih fazah helacije ni priporočljiva prezgodaj. Mnogi morajo začeti z zelo majhnimi odmerki DMSA in se jih držati kar nekaj časa, da se prepričajo, da se telo pravilno spopada s funkcijo razstrupljanja. Šele nato lahko v istem krogu povečate odmerek kelatov in mu dodate ALA. To začetno obdobje nizkih odmerkov pri nekaterih traja tudi do enega leta, v nekaterih primerih pa reakcija telesa na poznejše dodajanje kelata ALA protokolu pomeni, da ga sploh ne bo mogoče uporabljati.
Priporočljivo je, da pred povečanjem odmerka ali dodajanjem zdravila ALA opravite vsaj 3-4 kroge z DMSA v majhnih odmerkih. Ker je vsak kelat dodan posebej, ne bo težko ugotoviti vzroka morebitnih neželenih učinkov, ki so se pojavili. DMSA ne vsebuje sulfatov, njegova molekula temelji na jantarni kislini. DMSA je sintetično zdravilo, medtem ko je ALA organska snov, ki obstaja v našem telesu in v naravi. Oba kelata sproščata in vežeta težke kovine iz tkiv, kar pomeni, da je treba za podporo procesov razstrupljanja jemati velike odmerke antioksidantov. DMSA ublaži stranske učinke ALA, zlasti pri tistih, pri katerih je zastrupitev z živim srebrom bolj prizadela možgansko tkivo kot telo. Vsak kelat na začetku poslabša obstoječe simptome, zato je treba začeti z zelo majhnimi odmerki in skrbno opazovati morebitne spremembe v vašem stanju.
Odrasli lahko začnete z odmerkom 12,5 mg in ga po nekaj krogih postopoma povečujete. Nekateri menijo, da jim DMSA povzroča alergijsko reakcijo, vendar je v resnici težava bodisi v napačnem (prevelikem) odmerku bodisi v napačnem urniku kelacije. Če se pri odmerku 12,5 mg pojavijo neželeni učinki, lahko odmerek zmanjšate na 5 mg. Vendar obstaja možnost, da se vaše telo ne glede na odmerek ne bo dobro odzvalo na ta določen kelat. Pri tem ne smemo pozabiti, da se DMSA iz telesa izloča skozi ledvice, zato mora ta kanal razstrupljanja delovati učinkovito in biti podprt z ustreznimi vitamini in prehranskimi dopolnili.
ALA je alfa lipoična kislina (organska spojina). ALA je najpomembnejše od vseh zdravil, ki so potrebna za uspešno kelacijo. Kot smo že omenili, ALA veže živo srebro (in tudi arzen), tako znotraj kot zunaj celic, v telesu in v možganih. DMSA in DMPS sta sekundarna kelata, ki pomagata ublažiti stranske učinke sproščenega živega srebra v krvi in pospešujeta izločanje strupene snovi skozi zunajtelesno sečnico. ALA je disulfid, ki se raztaplja tako v vodi kot v lipoidnih spojinah (maščobah), zaradi česar ima sposobnost prehajanja krvno-možganske pregrade ter odstranjuje živo srebro iz možganov in organov. To je edini kelat, ki se lahko uporablja samostojno in uspešno odstrani vse živo srebro iz telesa. Razpolovna doba ALA je tri ure.
Pri odraslih je priporočljivo, da začnejo s kelatiranjem z ALA z majhnimi odmerki 12,5 mg, da čim bolj zmanjšajo obremenitev telesa, ter da uvedejo njegovo uporabo po 2-3 mesecih kelatiranja z DMSA. ALA ima lahko neželene učinke pri ljudeh z visoko stopnjo zastrupitve in v teh primerih je treba odmerek zmanjšati na 6,25 mg ali manj. Največji dnevni odmerek ALA je približno 1200 mg skupaj v 24 urah, vendar je ta meja povezana z izjemno veliko obremenitvijo telesa in jo je mogoče doseči le z dolgotrajnim in postopnim povečevanjem odmerka. Pri mnogih je za to potrebno več let. Višji odmerki sicer v dobrem smislu prinašajo radikalnejše rezultate, vendar varnostni vidiki narekujejo potrebo po zelo postopnem prehajanju iz kroga v krog.
Za razliko od DMSA ALA ne prenašajo dobro vsi, saj se s pomočjo tega kelata mobilizira živo srebro, ki se odlaga v možganskem tkivu, in znotrajcelične depozite. Zato je težko pričakovati popolnoma asimptomatski proces kelatiranja z ALA, zlasti prvi dan po koncu kroga, ko se nadaljuje šibek proces notranje redistribucije živega srebra. Najpogostejši neželeni učinek je povečana utrujenost. Če simptomi razstrupljanja postanejo preveč neprijetni, je v naslednjih krogih smiselno zmanjšati odmerek.
DMPS se uporablja za kelatiranje živega srebra, iz telesa pa odstranjuje tudi arzen. Prav tako kot DMSA odstranjuje živo srebro, ki se nahaja v medceličnem prostoru, po vsem telesu, razen v sistemih, zaščitenih s krvno-možgansko pregrado (možgani, organi). Razpolovna doba je 6-8 ur, odvisno od hitrosti presnove posameznika. DMPS je močan kelat, ki je uporaben zlasti v obdobjih akutne zastrupitve. To je sintetična spojina, ustvarjena v laboratoriju. Če se uporablja v napačnih časovnih presledkih in v prevelikih odmerkih, se preveč živega srebra "vrže" na jetra in ledvice, kar povzroči poškodbe teh organov, zlasti če na začetku ne delujejo 100-odstotno. Kot smo že poudarili, DMPS ali katerega koli drugega kelata nikoli ne smete jemati intravenozno. Vendar pa je to zdravilo, če ga jemljete peroralno in v pravih odmerkih, zelo učinkovito, zlasti za tiste, ki iz nekega razloga ne morejo jemati DMSA in ALA.
Večina jih v bistvu shaja brez DMPS in uporablja le DMSA in ALA. Če pa DMSA ni mogoče jemati, lahko DMPS jemljete v pogostih in majhnih odmerkih, nato pa dodate ALA.
ORALNA CELACIJA MERKURJA: POSTOPEK Kratek opis postopka oralne kelacije po načelih protokola Andrew Cutler, dr.
1. Prvi krog kelacije lahko začnete z 12,5 mg DMSA. Vzemite 12,5 mg vsake 4 ure, vključno z nočnim prebujanjem !!!! Če z odmerkom zamudite eno uro - krog prekinite in počakajte tri dni, preden ga začnete znova. Raven kelata v krvi se od jemanja zadnjega odmerka preveč zniža, kar povzroči veliko prerazporeditev živega srebra. Če se pojavijo neželeni učinki, jih morate spremljati in, če je učinek premočan - prekinite, počakajte nekaj dni in začnite z manjšim odmerkom, na primer 10 mg ali 6 mg. Po drugi strani pa lahko v primeru močnih neželenih učinkov (najpogostejša je očitna utrujenost) povečate pogostost odmerjanja, na primer namesto 4x vzamete odmerek vsake 3 ure. Nekateri ljudje hitreje absorbirajo kelate (pospešena presnova) in morajo zdravilo jemati pogosteje, da se izognejo padcu ravni kelata v krvi.
2. Prepričajte se, da ste preučili morebitne težave pri delovanju nadledvičnih žlez in ščitnice, ki se pogosto pokažejo v zgodnji fazi zdravljenja s kelati. Njihov pojav je najbolje preprečiti še pred začetkom izvajanja kelacije z začetkom ustrezne podpore.
3. Za krog se šteje jemanje kelata 3 dni in 3-4 dni brez njega, v prihodnje lahko število dni jemanja kelata povečate, takoj ko pridobite potrebne izkušnje in se pri tem postopku počutite udobno. Običajni urnik za jemanje kelata DMSA je naslednji: 7.00-11.00-15.00 - 19.00-11.00 in 3.00 ure zjutraj.
4. Če po začetku kroga ni stranskih učinkov ali so stranski učinki sprejemljivi, počakajte tri ali štiri dni, preden začnete 2. krog DMSA 12,5 mg.
5. Če ni stranskih učinkov ali so stranski učinki sprejemljivi, izvedite še en krog odmerjanja zdravila DMSA 12,5 mg.
6. Po uspešnih prvih dveh krogih lahko nadaljujete še nekaj krogov DMSA s trenutnim odmerkom in nato odmerek počasi povečujete. Najbolje je opraviti 3-4 kroge določenega odmerka, preden ga povečate. Povečanje odmerka ne sme biti večje od 50 % trenutnega odmerka. Na primer, odmerka ne podvojite, saj je skok z 12,5 mg na 25 mg prevelik. To postopno povečevanje odmerka je zelo priporočljivo pred dodajanjem ALA. DMSA bo zmanjšal skupno količino medceličnega živega srebra v telesu, kar je optimalno, preden ga začnete odstranjevati iz možganov in notranjih organov z ALA.
7. Ne pozabite, da lahko z jemanjem zdravila ALA začnete šele tri mesece po odpravi stika z živim srebrom. V primeru stika z živim srebrom je helacija z DMSA mogoča le, dokler ne pretečejo trije meseci.
8. Ko ste pripravljeni povečati odmerek DMSA, ga povečajte na 17,5 mg za 4 kroge in preverite, kako se počutite pri tem večjem odmerku. Če se pri večjem odmerku ne počutite dobro, poiščite manjši odmerek, ki vam ustreza, in ga jemljite dlje časa.
9. Ko ste opravili 3-4 kroge DMSA po 25 mg in niste opazili nobenih pomembnih stranskih učinkov, poskusite vsakemu odmerku DMSA dodati ALA 12,5 mg. Za zdaj bo treba spremeniti urnik helacije, tako da boste DMSA skupaj z ALA jemali vsake 3 ure, vključno z zbujanjem ponoči, da upoštevate razpolovni čas ALA. Možno je, da kombinacije ALA/DMSA ponoči ne jemljete vsake 3, temveč 4 ure zaradi daljšega spanja, vendar se bo treba čez dan vrniti k jemanju kombinacije kelatov vsake 3 ure. Če z odmerkom zamudite eno uro - kot je bilo že navedeno, krog prekinite in počakajte tri dni, da začnete znova. Pozorni bodite na stranske učinkeб zlasti po dodajanju ALA, če so premočni - krog prekinite in v naslednjem zmanjšajte odmerek. Če imate zelo močne stranske učinke, boste morda morali opraviti več krogov samo z DMSA, da bi iz celic odstranili živo srebro, ki ga je odstranila ALA.
10. Pri skupni uporabi ALA in DMSA lahko prvi dan ali prvih nekaj odmerkov začnete samo z DMSA, nato pa 3 polne dni dodajate ALA. Po koncu tridnevnega kroga ALA nadaljujte samo z DMSA. S tem se zmanjšajo neželeni učinki zdravila ALA. POMEMBNO: Dodajanje ALA je pri nekaterih ljudeh z akutno zastrupitvijo z živim srebrom težavno, saj se živo srebro začne premikati iz možganov v notranje organe. ALA običajno povzroči več stranskih učinkov dan po prenehanju obhoda. Morda boste morali veliko dlje časa preživeti na kroženju s SAMO DMSA ali zmanjšati odmerek ALA - na primer 3 mg.
11. Nadaljujte s 25 mg zdravila DMSA in 12,5 mg zdravila ALA za 3-4 kroge ali dlje. Nato povečajte odmerke DMSA oziroma ALA. Priporočljivo je povečati odmerek samo enega kelata naenkrat, da boste vedeli, kateri kelat povzroča težave, če se pojavijo. Na primer, povečajte odmerek DMSA na 30 mg in ALA na 12,5 mg ali pa povečajte odmerek DMSA na 25 mg in ALA na 17,5 mg.
12. Na splošno je najbolje, da nekaj časa uporabljate varne odmerke, preden jih povečate. Ko najdete takšnega, ki ne povzroča hudih neželenih učinkov, ga jemljite dlje časa. Če se pojavijo težave, se vrnite k prejšnjemu nadzorovanemu odmerku in se ga držite še nekaj krogov. Med rundo ali po njej bi se morali počutiti nekoliko bolje. Če se ne počutite bolje, morate odmerek zmanjšati.
13. Sčasoma boste lahko povečali število krožnih dni, če/ko se neželeni učinki stabilizirajo, zlasti če se med krožnimi krogi počutite dobro. To je priporočljivo šele potem, ko ste pridobili nekaj izkušenj s protokolom oralne kelacije, in le pri ločeni uporabi DMSA ali DMPS. Ni priporočljivo jemati ALA dlje kot 3 dni. Prekinitev po poljubno dolgem krogu ne sme biti krajša od samega kroga. Običajno je priporočljivo, da krogi ne trajajo več kot 2 tedna, vendar večina tako ali tako ne more izvajati predolgih krogov zaradi pomanjkanja spanja zaradi njegove prekinitve.
14. Če se med rundami počutite veliko bolje, lahko rundo podaljšate še za nekaj dni in preverite, kako se počutite. Dolgi krogi odstranijo več živega srebra in povzročijo manjšo prerazporeditev živega srebra. Opozarjamo vas, da so daljši obhodi priporočljivi le za tiste, ki se med obhodom počutijo bistveno bolje. Tisti, ki med rundo doživijo pomembne neželene učinke, naj si vzamejo premor za toliko časa, kolikor je trajala runda. Če se med rundo z DMSA v tem podaljšanem času počutite veliko bolje, vendar morate zaradi pomanjkanja spanja itd. prekiniti, morate počakati enako dolgo, preden začnete znova. Večina ljudi ne more opraviti daljšega kroga. To še posebej velja, ko dodate zdravilo ALA in odmerjanje vsake 3 ure ali več. Z DMPS, ki ga jemljete vsakih 8 ur (zaradi daljše razpolovne dobe), pa je mogoče izvajati daljše kroge ali celo neprekinjene, saj se vam sredi noči ne bo treba zbujati za jemanje odmerkov.
15. ALA med obhodi izloča manj bakra, kar na dolgi rok povzroča težave (zlasti pri ljudeh, ki imajo zastrupitev z bakrom), zato so dnevi med obhodi zelo pomembni za večino, da zagotovite ravnovesje svojega telesa.
16. Oralno kelatiranje je treba nadaljevati še 6-12 mesecev PO tem, ko menite, da ste si opomogli. Nekateri potrebujejo obdobje 3-5 let. Kot pravi Dr. Cutler: "Cheliru, cheliru in še nekaj več." Da je bila vaša zastrupitev z živim srebrom uspešno ozdravljena, boste spoznali, ko boste lahko brez bolečin jemali visoke odmerke kelatov (npr. 200 mg) brez stranskih učinkov. A tudi v tem primeru je priporočljivo počakati nekaj mesecev in narediti še 1-2 kroga manjšega odmerka, da se prepričate o tem.
POMNITE: prehitro/nepričakovano povečanje odmerka je eden najpogostejših "načinov" za težave s tem protokolom. Chelacija je počasen proces, ne smete ga pospeševati hitreje, kot lahko vaše telo prenese obremenitev.
VITAMINI, MINERALI IN PREHRANSKA DOPOLNILA MED KELACIJO.
Popoln povzetek vseh bistvenih vitaminov in mineralov, ki jih telo potrebuje med kelacijo živega srebra, je naveden v knjigi Dr. Cutlerja - Amalgamska bolezen, diagnostika in zdravljenje.
- KOMPLEKS VITAMINA B (prava oblika) - Pomembno je, da ga jemljete redno, da ohranite potrebno raven v krvi.
- VITAMIN C - Najprimernejša oblika je naravna oblika vitamina C in ne askorbinska kislina.
- VITAMIN E - To je vitamin, ki je topen v maščobah, zato je zelo pomemben. Vitamin E je najmočnejši antioksidant in skupaj z vitaminom C nadomešča oksidacijski učinek živega srebra na celice.
- MAGNIJ - jemljite ga v visoko absorpcijskih oblikah, kot so citrat, malat ali glicinat, pa tudi orotat ali proteinski kelat. Tisti, ki imajo pomanjkanje nadledvičnih žlez, naj se izogibajo uporabi oblike magnezijevega oksida, saj ta oblika zmanjšuje kislost želodca. Magnezij je eden od vitaminov, ki ga ljudje, ki trpijo zaradi zastrupitve s težkimi kovinami, potrebujejo v precej velikih odmerkih. Jemljete ga lahko tudi v obliki žveplove kisline magnezija farmakološke kategorije (magnezijev sulfat, farmacevtske soli Epsom). POMEMBNO: Magnezijevega sulfata ni priporočljivo jemati v kombinaciji s kalcijem v kakršni koli obliki, saj to vodi v nastanek neprebavljive sekundarne snovi.
- CINK - jemljite v enakomernih odmerkih v rednih časovnih presledkih (še posebej pomembno za ljudi s povišanimi bakrovimi oblogami).
- RIBJE OLJE (naravno, 100-odstotno ekološko, gre za naravni vitamin D) - olje jeter trske iz farmakološke kategorije. POMEMBNO se je vnaprej prepričati, da ni občutljivosti na trsko na ravni protiteles IgG, IgE, sicer bo povzročilo škodo na prebavilih in odpornosti. To pravilo velja za vsa zdravila naravnega izvora iz kategorije živil.
- VITAMIN A - 5-kratnik priporočenega dnevnega odmerka, lahko uporabite ribje olje.
- Olje iz oljnih semen - Priporočljivo je, da se uravnoteži z vnosom olja borage. Pri alergijah - laneno olje je dober antihistaminik. - Brin - podpora delovanju jeter, kapsula z vsakim od glavnih obrokov.
- Brin - podpora delovanju jeter, kapsula z vsakim od glavnih obrokov.
- SULFATI - zelo dobro je vsakodnevno jemanje kopeli z magnezijevim sulfatom (EPSOM SALT BATHIES), če to ne povzroča stranskih simptomov. Lahko jemljete tudi glukozamin v odmerku 1500 mg na dan.
- KOENCIM Q10.
- INOSITOL.
- LIZIN.
- ARGININ.
- ACETIL-L-KARNITIN.
Last edited by a moderator:
